Definicija pravi, da je prostovoljno delo- delo, ki ga
posameznik po svobodni volji opravlja v dobro drugih. V zameno ne pričakuje
nobenega plačila. Pomoč lahko ponudi
tako znanim kot neznanim posameznikom oziroma skupinam, opravlja pa
lahko enkratne ali dlje časa trajajoče dejavnosti.
Meni se je utrnila
misel o prostovoljnem delu v obdobju, ko sem ostala brez službe. Takrat se
naenkrat soočiš z veliko prostega časa in zdi se ti, da se je ves svet ustavil.
In iščeš načine, kako bi lahko še ostal
koristen v tej družbi, ki kot vemo ceni le materialni dobiček. Razmišljanje
in iskanje rešitve v humanitarnem delu,
ki me je vedno privlačilo, mi je na pot pripeljalo izkušnjo, ki me je za vedno
zaznamovala.
Zavedanje, spoznanje,
da je nekaj v nas, ki nas dela človeške in humane mi je omogočilo izkušnjo prostovoljnega
dela. Z namenom dodati kamenček v mozaik prostovoljstva in po svojih močeh
pomagati osebam z motnjo v duševnem razvoju, sem pred leti začela obiskovati
društvo Sožitje, kjer se srečujeo ljudje z motnjo v duševnem razvoju.
V želji narediti ta
svet bolj prijazen uporabnikom, jim pomagati, pri različnih opravilih, sodelujem
pri izvedbi različnih delavnic. Program je pester in prilagojen posamezniku.
Včasih, se sproščamo, včasih telovadimo,
veliko se pogovarjamo, predvsem pa delo narekujejo želje in interesi
varovancev. In moram povedati, da so mi uporabniki veliko dali. Pa ne tiste
materialne dodatne vrednosti, ki je nekako pričakovana v potrošniki družbi.
V času našega druženja sem
spoznala toliko lepih iskrenih obrazov. In takrat padejo vse maske, ki smo jih
navajeni nositi. Takrat se naglica in stres, skrbi vsakdanjega življenja
umaknejo pristnemu čutenju v nas samih. Začutimo mir v sebi in se res srečamo takšni
kot smo brez omejujočih prepričanj in pričakovanj. Takrat si ustvarimo prostor
za tiste prave vrednote. Takrat je časa za iskren ljubeč nasmeh in iskrivo
nagajivo očke uporabnikov povejo več kot tisoč besed. Tudi beseda hvala
nepotrebno obvisi v zraku. Takrat začutiš kako veliko bogastvo je v teh ljudeh.
Kako so iskreni pristni, naravni, ljubeči. Kako veliko srce imajo, kjer domuje
le iskrena ljubezen, kjer ni prostora za sovraštvo in sodbe. In znajo videti
let metulja ujet v jutranji rosi in slišati šepet vetra, ko se čudijo letu ptic
nad nami in ujamejo srečo v svoje srce. Ko skupaj odkrivamo vrednote, ki so v
naši družbi že pozabljene, ja takrat, spoznavam pravo bistvo življenja. In vidim,
da je vredno. Pomagati biti sopotnik, na njihovi poti. Še se bomo srečevali.
Ker tako drug v drugem puščamo sledi, ki jih je vredno pustiti v
življenju. Hvala za nepozabno izkušnjo.
