Spet me je ujel eden tistih dni,
kateremu se ne morem izviti iz
objema,
saj me vedno znova spiralasto
posrka vase.
V eterično telo po kapljicah
dozira
svinčeno težke prozorne
mehurčke, ki
po nevidnih kanalih pronicajo v
vsako kapilaro
fizičnega telesa.
Občutek neizmerne teže
na obraz zariše kislo grimaso
neizrečenega upanja.
Skozi priprta usta si fluidna
mešanica črno bele bolečine
ovinkasto utira pot do zunanjega
sveta…
.
.
.
.
Nekoč
Me
Bodo
Razumeli !
Ni komentarjev:
Objavite komentar