sobota, 21. februar 2015

STRAH JE LE IMAGINARNA KREACIJA NAŠEGA UMA


 


Strah je razdiralno čustvo, ki nam jemlje moč, energijo in voljo, za spopad z navidezno nevarnostjo. Strah izvira iz nezaupanja v življenju.  Strah nas je npr.,  da nam ne bo uspelo, da nismo dovolj dobri, da ne bomo dovolj ljubljeni, strah nas je, da nismo dobri delavci v službi, da nismo dobri partnerji, starši.....Strah nas je stvari, katerih ne moremo imeti pod kontrolo, ker sami sebi ne zaupamo. Hecno je, ker se naše telo bori, kot bi se borilo proti resničnemu sovražniku-le da sovraznika ni v resnici nikjer drugje kot v naših lastnih mislih. V telesu se dogajajo enaki biokemični procesi, kot bi se odvijali, če bi nam pretila resnično grozna situacija. Adrenain in kortizol se pospešeno izločata, srce začne hitreje biti in naše telo je v pripravljenosti na situacijo -boj ali beg.
Vemo, da dolgotrajnja izpostavljenost takim situacijam izčrpa telo, oslabi imusnki sistem in slabo vpliva na psihofično zdravje človeka. Ljudje smo res hecni. Zamišljamo in napletamo si strahove v glavi toliko časa, da jim potem začnemo verjeti, da res obstajajo. Čez čas pozabimo, kaj vse smo si napletli v naše misli in to za nas postane realnost.  Bojimo se svojih lastnih misli, bojimo se sebe pri tem trpimo in delamo škodo lastnemu telesu.

Zdi se mi, da  pa  ni hujšega kot strah pred nečim,  kar naj bi se lahko zgodilo. Ta strah je dosti hujši, kot izkušnja, ki lahko sledi, če se nam ta strah recimo usreniči.  Če zavesten človek preide v situacijo, ko ga resnično preplavi strah, bo lahko uvidel, da strah ni realen. Soočil se bo z izkušnjo, če izkušnje ni, nas bo pa vedno bolj strah tega kaj bo če bo.... Izkušnje ne bomo imeli in strahovi bodo še naprej divjali v naši duševnosti. Če pa nas konkretna sitaucija soočenja s strahom doleti, ga, ko nas strah ohromi  poskušajmom zaavesnto začutiti. Iti skozenj in ga pustit za seboj. Zapis strahu v telesu se bo sčaoma omilil, možgani bodo priča novim informacijam, da je strah nepotreben,odvečen. Situacijo strahu bomo predelali, začutili strah in ga izdihali. Pomagalo bo če se takrat  vprašamo  kaj ob tem občutimo? Kako je velik? Kaj nam želi povedati? Postopoma nas bo pripeljal do srčike izvora strahu. Mogoče se bomo spomnili siutaicje, ko nas je bilo nečasa strah v otroštvu, mogoče se ne bomo spomnili nič in bomo le občutili nemoč in praznino. Lahko tudi žalsot in jezo. Dajmo si čas za soočenje s temi čustvi.
Za otroka, je lahko smrten strah, ko ne čuti, da je mama poleg njega. Dogotrajno take situacije res pustijo sledi v duši. Bolečina in strah reže srce še dolgo potem, ko smo že odrasli. Vendar, pa sedaj, ko smo odrasli,  si lahko pomagamo sabi,tudi tako, da si sami poklonimo ljubezen in si jo resnično dovolimo začutiti.  Le izstopiti je potrebno iz vloge žrtve v aktivnega ustvarjalac lastnega življenja. Pa kaj, če so boleči zapisi  v možganih še prisotni. Če nam strah trga kosti in krotoviči želodec.  Telo še vedno reagira kot takrat, ko smo bili nemočni otroci, zato je pomembno, da se v taki situaciji ustavimo, začutimo in se soočimo s strahom. Prvič je vedno najtežje, nasledjič gre lažje, vse dokler ga ne izkoreninimo.  Strah moramo le spusiti iz sebe. Strah nas utesni, zakrči, naredi nas oprezne in sumničave. Kjer je prisoten strah,  ni prostora za ljubezen. Strah  je nasprotno čustvo od ljubezni.
Zato je tako važo, da ga  predelamo, ga ozavestimo, postopoma opuščamo vlogo žtve. Vem, da je zelo težko iti čez vse bolečine in strahove, a pot do cillja, je pot za pogumne, ki si željo osebne rasti, pot za tiste, ki bodo vlogo žrtve opustili in stopali naprej po poti, ki vodi edino lahko do ljubezni , najprej do samega sebe in kasneje do drugih.

Strokovnajki, ki se ukvarjajo z duhovnim razvojem so dokazali, da  količina strahu, ki ga ozavestimo in  se z njim spoprimemo in  ga preobrazimo, določa količino ljubezni, ki prihaja v naše življenje.  Vsi procesi v telesu delujejo usklajeno. Izločajo se snovi, ki nam omogčajo, da doživljamo  čustva sreče in ljubezni.

 Dajmo si možnost izkušanja ljubezni, ker smo jo vredni. Občuitmo ljubezen in za strah naenkrat ne bo več prostora. Veliko manj strahu in veliko več ljubečih dni vam želim. Imejte se radi, zato pa ne potrebujete strahu.

Ni komentarjev:

Objavite komentar